Slabovidni se pri orientaciji najbolj opirajo na vizualne informacije, ki morajo biti dobro vidne in kontrastne glede na okolico (Albrecht idr., 2010). Zato smo vhod v učilnico (okvir vrat) dobro označili s kontrastno oranžno barvo, da lahko slabovidni učenci vrata takoj opazijo. Jasno (z oranžno barvo) smo nakazali tudi, kje je kljuka, da lahko učenci vrata samostojno odprejo. Na vratih smo predvideli tudi večji napis (4. b razred) v kontrastni barvi, da ga učenci lažje opazijo. Kadar je v oddelku slep učenec ali učenka, lahko učiteljica pred vrata na steno nalepi tudi napis v Brajevi pisavi, da tak učenec preko taktilne zaznave natančno ve, kje je njegov razred. Ker je dobra osvetlitev prostora eden izmed faktorjev, ki slabovidnim omogočajo lažje gibanje, bi bilo potrebno dodatno osvetliti hodnik, iz katerega učenci stopajo v razred, saj je trenutno precej temen.
Pri izbiri materialov v učilnici smo bili zelo pazljivi. Izogibali smo se beli barvi in materialom z bleščečo površino. Slednji lahko precej zmanjšuje učinkovitost zaznavanja slabovidnih učencev. V učilnico bi bilo potrebno namestiti luči, katerih jakost svetlobe je mogoče nastavljati, kar pomeni, daj je svetlobo mogoče prilagajati glede na potrebe učencev. Kadar učenci potrebujejo dodatno osvetlitev delovne površine, lahko šola zanje priskrbi tudi namizno luč.
Vse vtičnice in stikala v učilnici smo predvideli v kontrastni barvi, da jih slabovidni učenci hitro opazijo. Iz enakih razlogov so v kontrastnih barvah tudi ročaji na omarah. V primeru, da ima učilnica vgrajena bela stikala in nekontrastne ročaje, jih lahko enostavno označimo s pomočjo kontrastnega lepilnega traku ali barve.
Na umivalnik smo namestili pipo, ki je označena s kontrastno barvo, zato jo lahko slabovidni učenci hitro opazijo in si brez pomoči drugih umijejo roke. V kontrastnih barvah naj bi bili označeni tudi posoda za milo, posoda za brisačke in koš za smeti.
Kadar se v razredu nahaja učenec ali učenka z motnjami vida, je potrebno poskrbeti, da bo učilnica urejena. Za urejenost smo poskrbeli z obešalniki ob straneh miz, kamor učenci obesijo svoje torbe in tako poskrbijo, da te ne ležijo po tleh. Vse omare in predale v učilnici smo postavili tako, da se učenci vanje ne morejo zaleteti. Omare vzdolž stene, ki meji na šolski hodnik in vhodno nišo, smo poravnali z namenom, da se učenci ne morejo zaleteti v noben rob. Stena z omarami, ki meji na hodnik, lahko za slepe učence predstavlja vodilo, s pomočjo katerega se orientirajo in gibajo v učilnici. Če je potrebno, lahko robove miz označimo s kontrastnim lepilnim trakom ali barvo. Na tla lahko nalepimo kontrastne stopinje, ki slabovidne učence vodijo do njihove mize. Te so lahko tudi drugačne strukture kot tla, da jih pri hoji zaznajo tudi slepi učenci, ne samo slabovidni.
Vrata, ki iz učilnice vodijo na dvorišče, smo označili z oranžno barvo. Prav tako kljuko, da je dobro vidna. S kontrastno barvo smo označili tudi robove stopnic in klančino na dvorišču. Po priporočilu Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (2006) mora biti kontrastna oznaka široka vsaj 6 cm. Dobro bi bilo, da je drugačne strukture, da jo zaznajo tudi slepi učenci, vsekakor pa mora biti nedrseča. Stopnice je potrebno označiti iz zgornje in stranske strani, da so dobro vidne, ko učenci hodijo po njih navzgor in navzdol.
Ob stopnicah in klančini smo zaradi varnosti namestili držalo v kontrastni oranžni barvi, ki tako slepe kot slabovidne učence vodi po stopnicah oziroma po klančini. Ograja naj bi se zaradi varnosti tako na dnu kot na vrhu stopnic in klančine nadaljevala še kakšnih 45 cm (Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, 2006).
Literatura:
Albrecht, A., Bera, A., Krištof, P., Pučnik, A. in Žiberna, F. (2010). Prostor za vse. Priročnik za načrtovanje brez ovir v zunanjem javnem prostoru. Maribor: Mestna občina.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (2006). Nekaj nasvetov za stike s slabovidnimi osebami. Pridobljeno 29. 3. 2016, http://www.mdsskp.si/brosura/brosura.pdf.