Pohištvo, ki smo ga načrtovali za učilnico, je varno, brez ostrih robov in udobno. Tako kot predlaga Rui Olds (2001), smo za učilnico izbrali leseno pohištvo, saj je les zelo vzdržljiv material, hkrati pa je tudi atraktiven in nevtralen. Vse omare in predali predvideni za učilnico, so torej leseni. Kljuke na omarah so postavljene tako, da jih lahko dosežejo učenci sami in zato ne potrebujejo pomoči nikogar drugega. S tem smo želeli spodbuditi njihovo samostojnost in neodvisnost.
Kot smo že pisali, smo spodnje dele omar predvideli za učence, zgornje pa za učitelja. Vse barvne predale, namenjene učencem, je mogoče izvleči in postaviti na katerokoli mesto v učilnici. Vsak učenec ima na voljo dva predala, enega oranžnega in enega zelenega. Okrasijo in označijo si ju lahko po svoje.
Položaj omar in predalnikov v učilnici je načrtovan tako, da ne ovira gibanja po prostoru. V obstoječi učilnici smo namreč v njenem sprednjem delu lahko opazili posamezne kose pohištva, ki bi pri gibanju lahko predstavljali nevarnost tako za slepe in slabovidne kot tudi gibalno ovirane učence.
Kot je predvideno v Navodilih za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji (2007), smo za učilnico načrtovali polovico enosedežnih miz in polovico dvosedežnih. Če je mogoče, lahko šola kupi tudi izključno enosedežne mize, saj jih je enostavneje premikati po učilnici. S tem pa dosežemo tudi večjo fleksibilnost učilnice.
Vse mize, ki smo jih načrtovali za učilnico, so nastavljive po višini. To pomeni, da je njihovo višino mogoče enostavno prilagoditi višini otrok. V posamezni generaciji otrok se namreč učenci zelo razlikujejo po telesni višini. Zato bi bilo neprimerno, če bi vsi učenci sedeli za mizami, ki so enakih velikosti. Ker so mize nastavljive po višini, jih lahko v popoldanskem času uporabljajo tudi starejši in mlajši učenci, ali pa celo odrasli. Mize tudi omogočajo, da učenci med poukom ob mizi stojijo in ne sedijo. S tem naredimo pouk bolj razgiban in poskrbimo tudi za zdravje otrok, saj zmanjšamo število ur, ki jih učenci preživijo v sedečem položaju. Iz podobnih razlogov smo nastavljivo mizo predvideli tudi za učiteljico.
Izbrali smo mize, ki jih je mogoče nastaviti s pomočjo enostavnega vrtenja ročice ob strani. Učenci jih lahko samostojno nastavijo na višino, ki jim najbolj ustreza.
Plošča miz je narejena iz nelakiranega lesa. Ta se ne blešči, kar bi lahko učence pri pouku oviralo. Na sprednjih dveh nogah miz sta pritrjena dva majhna koleščka, ki omogočata enostavnejše premikanje miz po učilnici. Ker ima miza koleščka na dveh nogah, dve pa sta stabilni, mize med poukom ostanejo na mestu. S tem preprečimo, da bi povzročale nered v učilnici.
Mize imajo spodaj predal, ki učencem omogoča shranjevanje zvezkov in drugih potrebščin. Prostor pod mizo za shranjevanje svojih stvari je bila tudi želja učencev. Ob strani imajo tudi obešalo, kamor lahko učenci obesijo šolsko torbo. Lesene mize je tudi zelo enostavno čistiti in vzdrževati.
Tako kot mize, so tudi vsi stoli, ki smo jih predvideli za učilnico, leseni, saj daje les občutek topline.
Kot je predvideno v Navodilih za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji (2007), smo za učilnico načrtovali stole treh višin, torej 20 % najnižjih, 50 % srednje višine in 30 % najvišjih. Učenci so sicer želeli, da bi bili stoli vrtljivi, vendar smo se po pogovoru z učiteljico odločili, da bi bili vrtljivi stoli med poukom lahko zelo moteči. Nekateri učenci namreč že na fiksnih stolih zelo težko sedijo pri miru, kaj šele na stolih, ki se vrtijo. Večina stolov je v naravni barvi lesa iz estetskih razlogov, nekaj stolov pa je zelenih, saj smo želeli učilnico malo poživiti. Hkrati smo s stoli zadovoljili željo otrok po barvah v učilnici.
Stoli so lahki in oblikovani tako, da jih je po koncu pouka mogoče enostavno pospraviti na mize, da čistilkam olajšamo delo pri čiščenju tal. Stoli so tudi naložljivi eden na drugega, kar pomeni, da jih lahko enostavno pospravimo v kot učilnice in tako naredimo prostor za druge dejavnosti, ki bi se lahko odvijale v učilnici.
Ena izmed želja učencev je bila tudi, da bi bili stoli bolj udobni. Ker je težje zagotoviti šolske stole, ki bi bili oblazinjeni, samo se odločili, da bo vsak učenec dobil svojo blazino, ki jo položi na sedišče. S tem damo učencem tudi možnost, da se sami odločijo, ali jo bodo uporabili ali ne. Kadar na primer pouk poteka na tleh učilnice, lahko učenci te blazine uporabijo za udobnejše sedenje na tleh. Enostavne so za vzdrževanje, saj jih lahko operemo v pralnem stroju. Učenci lahko izberejo svojo najljubšo barvo blazine, s čimer na nek način tudi personaliziramo njihov prostor za učenje.
Literatura:
Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji (2007). Pridobljeno 29. 3. 2016, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/razpisi/investicije/inv_6__navodila_OS.pdf.
Rui Olds, A. (2001). Child Care Design Guide. New York: McGraw-Hill.