Vsa okna obstoječe učilnice so bila zamenjana z energetsko varčnejšimi in zvočno izolativnejšimi. Vgrajene imajo žaluzije, ki se upravljajo ročno. Ker menimo, da je ročno upravljanje žaluzij dolgotrajno in zamudno, posledica pa spuščene žaluzije tudi v času dneva, ko sonce ni moteče oziroma je vreme oblačno in bi z dvigom žaluzij lahko dosegli kakovostnejšo osvetljenost učilnice, bi žaluzije na ročno opravljanje zamenjali z električnim.
Tudi žaluzije v visokem pasu steklenih površin se lahko upravljajo le s palico, katere uporaba je bolj zahtevna, predvsem pa zamudna, kar pomeni, da so žaluzije večino časa spuščene. Pogosto se tudi zgodi, da v pomladanskem in poletnem času po koncu pouka in drugih dejavnosti, ko otrok ni več v šoli, žaluzije ostanejo dvignjene, kar lahko povzroča nepotrebno pregrevanje učilnice. Ne nazadnje bi električne žaluzije omogočale, da jih samostojno upravljajo tudi učenci in ne samo učitelj.
Nadgradnja električnih žaluzij bi lahko bile tudi žaluzije, ki so vezane na tako imenovano vremensko postajo, ki samostojno uravnava položaj žaluzij glede na vreme in osončenost steklenih površin. Zavedamo se, da gre za veliko finančno investicijo, ki si jo lahko privošči le redko katera šola, vendar menimo, da bi s tem omogočili res optimalno osvetljenost učilnice skozi celotno trajanje pouka.
Razmerje med fiksnimi okni v učilnici in okni, ki jih je mogoče odpreti, je ugodno in ob pravilni uporabi omogoča kakovostno naravno prezračevanje učilnice. Glede na volumen učilnice, površino steklenih površin in število učencev je potrebno določiti protokol prezračevanja učilnice – kdaj in kolikokrat na dan glede na letni čas je potrebno prezračevanje, da se doseže najbolj optimalna kakovost zraka med poukom. Z energetsko sanacijo oken so se namreč vgradila bolj zrakotesna okna, kar ob nezadostnem prezračevanju lahko pomeni precej slabšo kakovost zraka v prostoru. Najbolj optimalna rešitev bi bila sicer prezračevanje učilnice prek vgrajenega prezračevalnega sistema, vendar pa je ta rešitev tudi dražja.
Ko se šole odločajo za energetsko sanacijo, je potrebno na novo preučiti senčenje in prezračevanje učilnic, saj se z energetsko sanacijo močno spremenijo pogoji v učilnici. V primeru obstoječe učilnice bi lahko v času energetske sanacije zagotovili tudi neposreden izhod iz učilnice na dvorišče oziroma atrij šole.
Tekom načrtovanja učilnice smo se odločili, da pod okna namestimo dve dolgi leseni polici, ožjo in širšo, ki bi zagotavljali veliko odlagalnih, delovnih in igralnih površin. Ožja, ki je nameščena neposredno pod okni, je perforirana (naluknjana) zaradi obstoječih radiatorjev pod njo in se lahko uporablja za postavitev rož, akvarija in drugi stvari, ki bi jih učenci in učiteljica želeli imeti razstavljene v učilnici. S širšo spodnjo polico pa smo zagotovili štiri dodatna mesta za sedenje učencev. Ker gre za zelo ozke mize, ta mesta niso primerna kot stalna mesta za sedenje, lahko pa jih učenci uporabljajo občasno, kadar si na primer želijo sedeti sami. Oknom smo dodali varnostne zatiče, ki jih držijo v delno odprtem položaju tako, da odprto krilo oken ne sega preko poličke. Tako smo preprečili morebiten trk učenca v odprto krilo okna.
Pod širšo polico smo namestili dodatne predalnike. Namenjeni so hranjenju različnih stvari, na primer igrač, barvic, iger … Ob začetku vsakega šolskega leta jih je potrebno označiti, da učenci in učiteljica točno vedo, kaj se v njih nahaja.
Ker se nam zdi pomembno, da ima učilnica stik z naravo, smo se odločili, da iz učilnice naredimo neposreden izhod na dvorišče. Tega obstoječa učilnica ni imela . V toplejših dneh se lahko učilnica podaljša v atrij šole, s čimer lahko dodatno popestrimo pouk. Večja povezanost učilnice z naravo je bila tudi želja učiteljice.
V zadnjem delu učilnice smo pri načrtovanju predvideli vrata, ki smo jih označili s kontrastno bravo, da jih opazijo tudi slabovidni učenci.
Zunaj na šolskem dvorišču oziroma atriju smo načrtovali klančino, ki bo vsem učencem, tudi tistim z gibalno oviranostjo, omogočala izhod na šolsko dvorišče. Robove klančine, stopnic in držalo smo označili s kontrastno barvo, da jih slabovidni učenci enostavneje opazijo. Držalo ob steni slepim učencem omogoča lažje gibanje izven učilnice, saj jih vodi po klančini. Slepi učenci se držala lahko primejo in ob steni varno hodijo navzdol in navzgor. Ko ni več držala, vedo, da je konec tudi klančine.
